Kako se je vse začelo

Leta 2019 sem sedela v razredu, kjer je učiteljica razlagala matematiko. Moj sin je gledal skozi okno. Vedela sem, da razume vse, kar govori. Vedela sem tudi, da že zdavnaj ni več prisoten.

Tisti večer sem mu rekla: "Jutri ne greš v šolo." Ni vprašal zakaj. Samo prikimal.

Prvi poskusi

Začela sem iskati alternative. Montessori, Waldorf, demokratične šole. Vsaka je imela nekaj dobrega. Nobena ni bila prava.

Potem sem naredila nekaj, kar se mi je zdelo noro. Začela sem ga učiti sama. Ne po učnem načrtu. Ne po učbenikih. Zgolj na podlagi tega, kar ga zanima.

Prvi teden je bil kaos. Drugi teden sva našla ritem. Po mesecu je prebral več knjig kot v celotnem prejšnjem letu.

Vzorec se ponavlja

Začele so se oglašati druge mame. Najprej ena, potem tri, potem deset. Vse so spraševale isto: "Kako si to naredila?"

Ugotovila sem, da problem ni v otrocih. Problem je v sistemu, ki poskuša iz vseh narediti isto.

Mreža raste

Danes delamo s 140 družinami. Vsaka zgodba je drugačna. Vsak otrok je drugačen. In prav to je smisel.

Nismo šola. Nismo institucija. Smo skupnost družin, ki verjamejo, da otroci zaslužijo boljše.

Ekipa

Ne imenujemo se učitelji. Vsak od nas prihaja iz drugega sveta – arhitektura, glasba, programiranje, znanost, umetnost. Naša naloga ni poučevati. Naša naloga je voditi.

Trenutno nas je 23. Vsakdo strokovnjak na svojem področju. Vsakdo strastno predan razvoju otrok.

Kam gremo naprej

Naš cilj ni postati veliki. Naš cilj je ostati osebni. Vsak otrok si zasluži individualno pozornost, ne množično proizvodnjo.

Zato omejujemo število družin. Zato izbiramo skrbno. Zato deluje.